Prazgodovinska gradišča
predstavitev prostorskih struktur iz prazgodovine za namene raziskovanja in izobraževanja
Izraz prazgodovina označuje obdobje človeške zgodovine od začetka uporabe prvih (kamnitih) orodij do začetka uporabe pisave, zapisanega jezika ali prvih pisnih virov. Za ozemlje Slovenije to pomeni do obdobja antike, prihoda prvih grških in rimskih naseljencev oziroma zasedbe s strani Rimljanov (starejša železna doba, 2. stoletje pred našim štetjem). Pisni viri ljudstev, ki so tu prebivala, ali niso obstajali ali se niso ohranili. To pa ne pomeni, da tu prej niso obstajale kompleksne skupnosti ljudi in kulture, ki so nam pustile bogato zapuščino.
O pretekli poselitvi prostora v prazgodovini in ljudeh, ki so tu prebivali, lahko največ izvemo iz materialnih ostankov, predmetov in najdišč ter antropogenih struktur v prostoru. Arheologi so identificirali, raziskali in zavarovali veliko območij, dovolj, da lahko dobimo okvirno sliko o njihovi družbi in kulturi ter njihovem vplivu na prostor.
Predmeti, kot so situla iz Vač, kolo iz ljubljanskega barja ali piščal iz Divjih bab, so dragoceni zakladi, ki so se ohranili skozi tisočletja zgodovine. V prostoru pa je ohranjenih še mnogo struktur in objektov, ki so kljub človekovemu odhodu kljubovali času ter so vidni še danes. Pri raziskovanju te dediščine so odlično orodje LiDARski posnetki površja, ki s pravo vizualizacijo jasno pokažejo strukture v prostoru.
GIS okolje omogoča pregledno zbiranje, analizo in predstavitev podatkov o arheoloških območjih in je odlično orodje za antropološke raziskave prazgodovine. Z njimi lahko bolje opišemo življenja in identiteto ljudi, ki so ta prostor poseljevali. Obstoječe zbirke prostorskih podatkov o arheologiji dopolnimo in povežemo s podatki iz strokovne literature, jih vključimo v novo, razširjeno podatkovno bazo, kar nam bo v pomoč pri preučevanju antropološkega okvira. Na podlagi podatkov o velikosti zgradbe, lege v prostoru, orientacije, načina gradnje, strukture naselbin, celotnih regij itn., lahko opravimo študije protourbanizma. Na podlagi ugotovitev pa lahko nato bolje sklepamo o tem, kako so ljudje takrat gledali na prostor, ga uporabljali in upravljali oziroma kako so se mu prilagajali.
Za ta projekt sem s pregledom strokovne literature in kasneje s pomočjo uradnega registra Zavoda za varstvo kulturne dediščine ter topografskih podatkov zasnoval zbirko vseh pomembnih območij, ki so zanimiva za raziskovanje. Na podlagi LiDARskih slik Agencije za okolje (ARSO) sem poiskal in izrisal posamezne objekte in strukture naselbin ter ostale antropogene posege v prostoru. Začel sem z najbolj raziskanimi in ohranjenimi najdišči, sedaj pa sistematično pregledujem območje celotne Slovenije.
Izdelek vsebuje:
1. Zbirka podatkov o zanimivih območjih na podlagi strokovne literature in uradnih registrov.
2. Vizualizacija LiDARskih slik.
3. Vektorski sloji identificiranih objektov in struktur.
