pogled na vhod v zgodnjekrščansko cerkev na Rifniku

Obdobje pozne antike, časa, ko je moč rimskega imperija začela upadati, nam je zapustilo veliko dokaj dobro ohranjenih arheoloških ostankov, ki so dobro raziskani in strokovno opisani. Na podlagi strokovne literature, predvsem pa v naravi ohranjenih in predstavljenih najdišč, lahko to obdobje predstavimo vsej zainteresirani javnosti, ga še bolj vključimo v izobraževalne procese in turistično ponudbo.

Z izrazom poznoantični refugij označujemo poselitveni pojav v obdobju pozne antike, ko so bili prebivalci prisiljeni zapustiti urbane centre v nižinah, na izpostavljenih mestih, in poiskati varnejše kraje za prebivanje ali začasni umik. Te kraje so poiskali v bližnjih hribovjih, pogosto na mestih naselbin iz prazgodovine – gradišč. Naselja so bila dovolj oddaljena od starih centrov, da so ponujala diskretnost, hkrati pa so bila umeščena v prostor tako, da so nadzorovala (vsaj vizualno) pomembnejše poti in prehode.

Pripravil sem nekaj zemljevidov, ki enovito predstavljajo to obdobje.